Na stičišču dveh držav, med morjem in Alpami, se objeta v strugo reke Soče, dviga majhna gora z veliko biodiverziteto, a temačno preteklostjo. Čeprav narava danes Sabotin prežema z življenjem, je bilo na istih tleh nekoč prelite preveč krvi. Po tem ko so dnevi pokov, trušča in besnenja minili, se namreč lahko kaže v raznolikih lepotah narave. Kontrast, ki ga Sabotin nosi v sebi, botruje njegovemu poslanstvu prostora spomina in simbola miru. Ima vse kulturnozgodovinske in naravoslovne znamenitosti za predajanje sporočila nesmislu vojn in občutenju dragocenega miru.
Sabotin, 609 metrov visok hrib, je pod površjem še danes prepleten s sistemom kavern in strelskih jarkov, kar ustvarja svojevrsten muzej na prostem, ki ga smiselno dopolnjuje nov multimedijski center za obiskovalce Sabotin – Park miru. V spomin in opomin ga lahko obiščete samostojno ali pa v spremstvu vodnikov. Kot čezmejni park miru in del Poti miru od Alp do Jadrana danes ozavešča obiskovalce o nesmiselnosti vojn in spodbuja sožitje med narodi.
Sabotin je tudi priljubljen cilj pohodnikov, kolesarjev in izletnikov, saj ponuja poleg bogate naravne in kulturne dediščine tudi čudovite razglede na vse strani neba.
Geološki pregled območja Sabotina
Kamninska sestava vzhodnega pobočja Sabotina je podobna kot na zahodnem robu visoke kraške planote Banjšice (Sveta gora). Lahko bi rekli, da je reka Soča, ki je v apnenčaste sklade vklesala globoko dolino, odrezala Sabotin od Banjške planote.
Sabotin na vzhodni strani omejuje dolina Soče, proti zahodu pa polagoma tone pod flišno gričevje Goriških Brd. Na severu prehaja v flišno hribovje Kambreško (Korada, 812 m), proti jugu pa v Goriško polje, ki je del Furlanske nižine.
V širšem smislu je območju Sabotina na prehodu med Sredozemskim, Dinarskim in Alpskim svetom.
Kamnine na Sabotinu in v bližnji okolici:
s - grušč, ponekod sprijet v pobočno brečo (kvartar); zahodno in južno pobočje Škabrijela, južno in vzhodno pobočje Sv. Katarine;
t1 - terasni sedimenti (spodnja terasa) - prod, pesek, konglomerat; Goriško polje pri Solkanu in južno
t2 - terasni sedimenti (zgornja terasa) - prod, pesek, konglomerat; dolina spodnje Soče od HE Solkan do Solkana;
E 1,2 (Eocen = zg. cuizij in sp. lutecij) - Fliš, menjavanje laporja in peščenjaka; Goriška Brda zahodno od potoka Pevmica in proti severu na prehodu v Kambreško;
K, Pg (zg. del senonija in paleocen) - Rdeč in siv lapor ter lapornat apnenec z globotrunkanami in globorotalijami, debelina 120 m; pas med Podsabotinom in Šmavrom;
K 2 2 (Turonij) - Temno siv gost skladovit apnenec v menjavi z rudistnim apnencem (turonij); Sleme in zahodno pobočje Sabotina, debelina do 500 m.
K 1,2 (albij in cenomanij) - Menjava zrnatega dolomita in apnenca (sp. kreda in cenomanij); vzhodno pobočje Sabotina in Sv. Gora, debelina 350 m.
Tektonika
Sabotin v celoti pripada Dinaridom (enota prvega reda). Sleme poteka v smeri severozahod-jugovzhod.
Spada v Banjško sinklinorijsko območje (enota drugega reda). Gre za nariv Trnovskega gozda in Banjškega sinklinorija, ki v zahodnem delu preide v prevrnjeno antiklinalo Sv. gore in Sabotina, ki še zahodneje postane normalna in polagoma potone pod flišne plasti Goriških Brd.
Na jugu Sabotin omejuje prelom, ki poteka po dolini Soče od Solkana proti Grgarju.
Rastlinstvo
Sabotin leži na robu submediteranske Slovenije, za rastlinstvo na območju pa je odločilno zlasti krajevno podnebje. Osojna pobočja nad Sočo so precej hladnejša kot prisojna nad Solkanom in na meji z Goriškimi Brdi. V dolini Soče severno od Solkana vpliv Mediterana postopoma slabi, narašča pa vpliv Julijskih Alp.
Sabotin je tako eno izmed floristično najbogatejših območij Slovenije. Leži na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fotogeografskega območja. V njegovi flori so zastopane tako srednjeevropske in južnoalpske vrste kot dinarske, submediteranske in celo mediteranske vrste.
Med prave sredozemske vrste sodi npr. črni hrast (quercus ilex) . Na osojnih pobočjih Sabotina pa rastejo tudi številne alpsko razširjene vrste- npr. lepi jeglič (Primula auricula).
Na Sabotinu je najbolj ogrožena flora kraške gmajne. Zaradi opuščene rabe (košnja, paša) je zaraščanje intenzivno. Na opuščene travnike in pašnike se širi gozdni rob. Z oživljanjem paše ali košnje bi lahko ohranili tudi rastlinske vrste, ki uspevajo izključno v travniških združbah in bodo sicer postopno izginile.
Živalstvo
Območje Sabotina spada v mrežo Natura 2000.
Južni rob Trnovskega gozda in Nanos je območje, ki je mednarodno pomembno z vidika ohranjanaj ptičjih vrst. Pobočje Sabotina je naravno nadaljevanje tega območja.
Najbolj izstopajoča pokrajinska značilnost tega mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA- important bird area) so skalne stene.
Kačar (Circaetus gallicus)
Pomembna gnezdilka tega območja. V Sloveniji je populacija ocenjena na 10 do 15 parov.
Skalni strnad (Emberizia cia)
Tukaj ugotovljene gostote skalnega strnada so najvišje v Sloveniji in verjetno med najvišjimi znanimi v Evropi. Na 2 km dolgem transektu na Sabotinu je bilo tako spomladi 2002 popisanih 26 pojočih samcev.
Pomemben del tega za ptiče mednarodno pomembnega območja so tudi travniki. Na vznožju in nižjih delih planot srečamo bolj suhe travnike, ki so danes povečini precej zaraščeni.
Skalnati rob planot deluje kot vodilo, vzdolž katerega letijo ujede. Reden poletni gost z nam najbližjih gnezdišč na otoku Cresu na Hrvaškem je beloglavi jastreb (Gyps fulvus). Sabotin je del njegovega migracijskega koridorja na poti do Julijskih Alp!
Najbolj pereč vir ogrožanja je zaraščanje travnikov zaradi opuščene rabe.