Cerkev sv. Valentina na Sabotinu

predstavitev ostalin gotske cerkvice

Na jugovzhodu sabotinskega grebena se dviga 535 m visoki vrh Sv. Valentina, kjer so vidne obnovljene ruševine cerkvenega kompleksa. Na tem mestu so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, kjer so opravljali bogoslužje do ukinitve leta 1782.

Cerkveni kompleks, ki se je kot skelet ohranil do prve svetovne vojne, ko je bil skoraj uničen, je še vedno privabljal številne obiskovalce. Leta 1947 je bila po sabotinskem grebenu začrtana državna meja in območje je postalo domala nedostopno. Po osamosvojitvi Slovenije je Sabotin izredno priljubljena izletniška točka.

Cerkveni kompleks teritorialno pripada dvema državama; cerkev je na slovenski strani, bivanjsko - gospodarski kompleks pa na italijanski, zato so strokovnjaki z obeh strani državne meje začeli urejati arheološki park na Sv. Valentinu.

Arheologi so odkrili pravokoten tloris cerkve, grajene po vzoru romanskih istrskih cerkva. V 16. stoletju so zgradili večjo cerkev z vhodno lopo, dogradili so poligonalno zaključen prezbiterij, nanj prislonili zakristijo, ob severno stranico vhodne lope pa zvonik. Arhivski dokumenti iz 18. stoletja pričajo, da je imela cerkev tri oltarje: glavni je bil posvečen Blaženi Devici Mariji, stranska pa sv. Valentinu in sv. Barnabi.

Do danes so konservatorji približali obiskovalcem tloris najstarejše cerkvene zgradbe, delno rekonstruirali pozno gotsko cerkev, zvonik, zakristijo in vhodno ploščad.

Na mestu odkrite baze glavnega oltarja je bila pozidana oltarna miza, ki ponovno služi cerkvenim obredom.

Beatriče Žbona Trkman, univ. dipl. arheologinja

Muzejska svetovalka